APDEJT.si

V Azerbajdžanu so se v zadnjih letih bistveno povišala enkratna nadomestila, kar je rezultat petih paketov socialnih reform, ki so bili uvedeni med letoma 2018 in 2025 in zajemajo več kot 4 milijone državljanov. Izvajanje teh reform je omogočilo znatno povečanje tako enkratnih nadomestil kot tudi drugih socialnih prejemkov, so sporočili z ministrstva za delo in socialno varstvo prebivalstva.

Predsednik združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je znova opozoril na nevzdržnost nemškega socialnega stanja, saj država "si ne more več privoščiti vsega". Izrazil je globoko zaskrbljenost nad socialnim in političnim "klimaktičnim točko" ter se spraševal, "kako dolgo bo naša demokracija to še vzdržala". Poudaril je, da mora socialna država postati "pravičnejša in bolj ciljana". Delodajalci pozivajo k reformi socialne države zaradi naraščajočih izdatkov za socialno varnost, ki dosegajo "vedno višje milijardne zneske".

Götz Ulrich, CDU-politik in deželni svetnik v okrožju Burgenland ter podpredsednik Združenja nemških okrožij, je v časopisu Bild-Zeitung pozval k znatnemu zaostrovanju pravil v sistemu državljanske podpore (Bürgergeld). Zahteva, da se delovno sposobnim osebam, ki brez utemeljenega razloga zavračajo delo, popolnoma odvzamejo socialne prejemke in kritje stroškov najemnine. Ulrich je izjavil tudi, da je "državljanska podpora dejansko do polovice tudi denar za tujce", kar je podprla novinarka NZZ Beatrice Achterberg, ki je predlog označila za "popolnoma pravilen in nujen".

Po protestih mladih je maroška vlada napovedala vrsto ukrepov, usmerjenih v spodbujanje mladih k politični udeležbi in obljubila socialne reforme. Osnutek finančnega zakona za leto 2026 naj bi izboljšal socialne storitve, vključno z javnim šolstvom, nove bolnišnice in spodbude za mlade pod 35 let, da se pridružijo politiki. Vlada obljublja tudi večjo socialno porabo.

Po terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru, v katerem sta umrli dve osebi, je britanska notranja ministrica Shabana Mahmood pozvala aktiviste, naj odpovejo propalestinske proteste. Protesti v Londonu so izbruhnili blizu Downing Streeta, prišlo pa je tudi do nasilnih spopadov s policijo, zaradi česar so aretirali 40 ljudi. Med protesti so se pojavljale tudi antisemitske opazke.

Protesti na Madagaskarju so se okrepili in postali največji val nemirov v zadnjih letih, kar odraža nezadovoljstvo zaradi revščine in korupcije. Predsednik Andry Rajoelina je zavrnil pozive k odstopu, vendar je izjavil, da je pripravljen poslušati in najti rešitve za težave države.

Belgijske sindikalne organizacije so sprožile tridnevno stavko v znak protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom v višini 10 milijard evrov. Stavka je povzročila precejšnje motnje v železniškem in letalskem prometu ter v javnih službah, pričakujejo pa tudi zaprtje šol.

Maroko se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom mladih zaradi slabega stanja zdravstva in izobraževanja. Kralj Mohamed VI. je obljubil izboljšave na teh področjih in večjo socialno vlaganje, vendar se ni neposredno odzval na proteste, ki zahtevajo obsežne socialne reforme. Poudaril je prioritete, kot so ustvarjanje novih delovnih mest za mlade in konkretni ukrepi za izboljšanje javnih storitev.

Pakistanska vlada je podpisala dogovor s skupnim odborom za ukrepanje (JAAC), ki vsebuje 25 točk, s čimer se je končalo večdnevno nasilje in nemiri v Pakistanu pod upravo Kašmirja. Dogovor vključuje infrastrukturne in trgovinske reforme. V Maroku je premier Aziz Akhannouch izjavil, da je njegova vlada odprta za dialog po protestih mladih, v katerih so umrle tri osebe.

V Maroku že tedne potekajo demonstracije v več kot ducatu mest, kjer mladi protestirajo proti korupciji in neenakosti. Protesti, ki jih vodi generacija Z, so sprožili val nezadovoljstva in zahtev po reformah v državi.

Zohran Mamdani je bil izvoljen za novega župana New Yorka, s čimer je premagal Andrewa Cuoma in Curtisa Sliwo. 34-letni Mamdani, rojen v Ugandi, je s 50,6 % glasov zmagal na volitvah, ki so pritegnile mlade volivce.

Nekdanji vodja nemške socialdemokratske stranke (SPD) in nekdanji minister za delo, Franz Müntefering, je pozval svojo stranko k večjemu pogumu pri načrtovanih socialnih reformah, vključno s spremembami glede višine upokojitvene starosti. V intervjujih je poudaril, da bi morala SPD odločno pristopiti k reformam in da nobena tema ne bi smela biti tabu. Medtem ko enotnost znotraj stranke obstaja le pri nekaterih vprašanjih, Müntefering meni, da je dvig upokojitvene starosti smiseln. Njegovi pozivi niso naleteli na soglasje vseh članov stranke.

V Nemčiji je CDU politik Andreas Mattfeldt predlagal kompromis, v katerem bi se zvišali davki za bogate v zameno za socialne reforme, s katerimi bi se strinjala SPD. Ta predlog predstavlja odmik od dosedanje trdne zavrnitve zvišanja davkov s strani CDU in odraža razpravo o prihodnji usmeritvi davčne in socialne politike. SPD je že izrazila načrte za spremembe davčne politike, kar je v Uniji sprožilo mešane odzive.

CDU-jev poslanec Andreas Mattfeldt je nakazal pripravljenost razpravljati o dvigu davka za bogate v zameno za socialne reforme, kar je bil prej tabu za CDU. Ta poteza je sprožila razprave o davčni politiki v nemški koalicijski vladi, kjer SPD zagovarja višje davke za bogate, medtem ko so unionske stranke to prej zavračale. SPD vidi v tem premik v stališčih CDU in možnost za kompromis.